APDEJT.si

Zvezna vlada ZDA se je zaprla, ker se Trumpova administracija in demokrati niso uspeli dogovoriti o resoluciji o financiranju. Pričakuje se, da bo približno 750.000 zveznih uslužbencev začasno odpuščenih, nekateri pa bi jih lahko odpustila Trumpova administracija. Trump je zagrozil z nadaljnjim zmanjšanjem števila zaposlenih v zvezni upravi.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Robert F. Kennedy mlajši, novi sekretar za zdravje in človeške storitve pod Trumpovo administracijo, se je znašel pod plazom kritik zaradi svojih stališč o cepivih. Soočil se je z ostrimi vprašanji v senatnem odboru za finance glede sprememb v politiki cepljenja in pretresov v Centrih za nadzor bolezni (CDC). Demokratski in republikanski senatorji so ga soočili s protislovji med njegovimi stališči in Trumpovo prejšnjo uspešno pobudo za hitrejši razvoj cepiv med pandemijo. Medtem je guvernerka Massachusettsa, Maura Healey, napovedala, da bo njena država sprejela lastne smernice za cepljenje, neodvisno od zveznih priporočil, zaradi domnevnega "zanemarjanja dolžnosti" s strani Trumpove administracije. Obenem so nekateri senatorji izražali dvome o povezavi med cepivi in avtizmom, kar je sprožilo ostre odzive medijev.

Deveta konferenca borčevskih organizacij glavnih mest nekdanje Jugoslavije, ki je potekala v Ljubljani pod geslom "Skupaj v boju proti novemu fašizmu in nacizmu," ni izpolnila pričakovanj udeležencev. Predstavnik iz Sarajeva je bil po dogodku razočaran, ker na srečanju ni prevladal enoten antifašistični duh.

Predsednik Trump je izjavil, da je odprt za pogajanja z demokrati o zdravstvenem varstvu, da bi ponovno odprli vlado, vendar je kasneje poudaril, da se mora blokada najprej končati. Pogajanja med stranmi skorajda niso potekala od začetka blokade. Senator Chuck Schumer je zanikal, da bi potekali kakršni koli pogovori.

Na vrhu EU je prišlo do nasprotujočih si izjav glede ratifikacije sporazuma Mercosur s štirimi latinskoameriškimi državami. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je dogovor dosežen in da je pot za Mercosur odprta, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron to zanikal. Sporazum naj bi odpravil večino carin.

Donald Trump je spodbudil nosečnice, naj se izogibajo Tylenolu zaradi neutemeljenega prepričanja, da lahko povzroči avtizem, kar je pri Julie Green obudilo spomine na obtoževanje mater, ko je bil njenemu sinu diagnosticiran avtizem. Medtem pa je debeli demokratski guverner Illinoisa, JB Pritzker, kritiziral Hegsetha zaradi izvajanja sklecev, kar je naletelo na neodobravanje.

Evropsko sodišče je podprlo sporazum o prenosu podatkov med EU in ZDA, kljub pomislekom glede zasebnosti. Hkrati potekajo pogajanja o ločenem sporazumu, ki bi ameriškim oblastem omogočil neposreden dostop do podatkovnih baz držav članic EU. Irske kmete pa skrbi možnost "poplave južnoameriške govedine", če bo Evropska komisija priporočila sporazum o prosti trgovini med EU in Mercosurjem. Ta sporazum bi lahko omogočil diverzifikacijo trgovine stran od ZDA in Kitajske, ustvaril pa bi tudi integriran trg s 780 milijoni potrošnikov, vendar ga morajo odobriti vse države članice EU.

CSU-jev šef Markus Söder je pozval k obsežnim reformam socialne države, ki jih zahteva od vladne koalicije v Berlinu. Söder meni, da so potrebne "težke reforme" na področju socialne varnosti, pri čemer SPD podpira nekatere zaostritve pri državljanski pomoči (Bürgergeld). Finančni minister Klingbeil zahteva več sankcij za tiste, ki v celoti zavračajo delo.

V Avstriji je predlog ministrice za delo Korinne Schumann (SPÖ), ki bi delavcem s krajšim delovnim časom omogočil pravico do povečanja delovnega časa ob rednem opravljanju nadur, sprožil razpravo in nesoglasja znotraj vladajoče ÖVP. Medtem ko se generalni sekretar Marchetti zdi odprt za idejo, gospodarski minister Hattmannsdorfer predlog ostro zavrača. Koalicija zaenkrat ni našla skupnega jezika glede te teme.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil (SPD) kljub kritikam koalicijskih partnerjev CDU in CSU vztraja pri predlogu za zvišanje davkov za ljudi z visokimi dohodki in premoženjem. Kot zagovornik socialdemokratskih vrednot meni, da je to potrebno za zapolnitev proračunske luknje, ki znaša 30 milijard evrov. Predlog je naletel na močan odpor, a Klingbeil ostaja pri svoji liniji.

Finančni minister Klingbeil razmišlja o uvedbi višjih davkov za ljudi z visokimi dohodki in premoženjem, da bi zapolnil proračunsko luknjo v zveznem proračunu za leto 2027. Ta možnost je v nasprotju z željami Unije, predvsem CSU-ja, ki nasprotuje takšnim ukrepom.

Odločitev nemškega kanclerja Merza o delni ustavitvi izvoza orožja v Izrael še naprej povzroča razprave v poslanski skupini CDU/CSU. Medtem ko nekateri, kot je parlamentarni direktor Bilger, pozivajo k sprejetju odločitve, jo drugi kritizirajo. Vodja poslanske skupine Spahn je stopil v bran Merzu in njegovo odločitev označil za sprejemljivo, hkrati pa si prizadeva umiriti spore. Kljub temu kritika iz vrst Unije ostaja prisotna.

V Nemčiji je prišlo do razhajanj v Uniji glede politike izvoza orožja v Izrael po tem, ko je Friedrich Merz nakazal spremembo stališča. Iz vrst Unije so slišati kritike na račun kanclerja, CSU pa opozarja, da jih Merz ni obvestil o delni zaustavitvi dobav orožja Izraelu. Tudi nekateri politiki CDU menijo, da je odločitev napačna, le redki jo zagovarjajo. Hkrati pa se pojavljajo prve kritike iz SPD na račun delne zaustavitve dobav orožja Izraelu, pri čemer poslanec Markus Töns meni, da je takšna oslabitev obrambne sposobnosti Izraela "v mnogih pogledih politično naivna". Nasprotno pa Spahn ocenjuje Merzovo odločitev glede Izraela kot "sprejemljivo".